Avtor: ekipa Vivacel360
Kako ena majhna molekula sodeluje pri ustvarjanju energije, ki jo naše celice uporabljajo vsako sekundo.
Vsak gib mišice, vsak odklop srca, prenos živčanega impulza in velik del procesov obnove celice zahtevajo energijo. Toda ljudsko telo te energije ne uporablja neposredno iz hrane. Energijo iz oglikohidratov in maščob najprej je treba spremeniti v obliko, ki jo celice lahko uporabijo.
Ta oblika se imenuje ATP – adenozin trifosfat.
Velik del ATP nastaja znotraj mitohondrij, struktur, ki se nahajajo v skoraj vseh naših celicah. In v samem središču tega procesa se nahaja molekula, o kateri se govori veliko manj kot o vitaminih in mineralih:
koenzim Q10, odnosno CoQ10.
Mitohondriji: mesto, kjer hrana postane celična energija
Mitohondrije se pogosto opisujejo kot »elektrarne celic«.
V osnovi je to res, vendar je proces, ki se v njih odvija, bistveno bolj zapleten.
Po razgradnji hranil se nastajajo molekule, kot so NADH in FADH₂, ki prenašajo elektrone visoke energije.
Ti elektroni vstopajo v sistem beljakov, vgrajenih v notranjo membrano mitohondrij, ki je znan kot veriga prenosa elektronov ali electron transport chain.
Veriga je sestavljena iz več beljakovnih kompleksov.
Elektroni se s samimi ne prenašajo z enega konca sistema na drugi. Potrebne so molekule, ki jih lahko prevzamejo, preneso in ponovno predajo.
Ena najpomembnejših je prav CoQ10. [1,2]
Kje se CoQ10 vključi?
CoQ10 je lipofilna molekula, ki je naravno prisotna v naših celicah, zlasti v notranji membrani mitohondrij.
V verigi prenosa elektronov deluje kot svojevrsni mobilni prenašalec elektronov.
Prevzame elektrone predvsem iz mitohondrijskih kompleksov I in II ter jih prenaša k kompleksu III. [1,3]
Na videz majhen korak, vendar brez njega celotni sistem proizvodnje energije ne more potekati normalno.
Medtem ko elektroni prehajajo skozi respiratorno verigo, se njihova energija uporablja za premikanje protonov čez notranjo mitohondrijsko membrano.
Tako se ustvari razlika v koncentraciji protonov med obema stranoma membrane – protonski gradient.
To si lahko predstavljamo kot shranjeno energijo.
Celica nato protonom omogoči vračilo prek encima, ki se imenuje ATP-sintaza.
Prav ta energija sproži ustvarjanje ATP-ja.
Hranila → elektroni → respiratorna veriga → protonski gradient → ATP
CoQ10 se nahaja skoraj v samem središču tega energetskega sistema. [1,2]
Zakaj je ATP tako pomemben?
ATP ni le »energija za vadbo«.
Je univerzalna energijska valuta celice.
Celice uporabljajo ATP za kontraksiyon mišic, ohranjanje ionskih gradientov, biosintezo beljakov, prenos signalov, aktiven transport skozi membrane ter številne druge procese, potrebne za ohranjanje življenja.
Toda organizem ne ima velikih zalog ATP-ja, ki bi jih preprosto čakal, da jih porabi.
ATP se neprekinjeno proizvaja in ponovno uporablja.
Zato učinkovitost mitohondrij ni le vprašanje občutka energije. Je sestavni del skoraj vseh osnovnih funkcij celice.
Zakaj srce vsebuje veliko CoQ10?
Tkiva niso vsa enako energijski zahtevna.
Srce, na primer, mora delati brez premora – danju, nočju in skozi celotno življenje. Jetrniki in ledvice prav tako imajo zelo velike metabolične potrebe.
Prav zato so med tkivi, v katerih se nahajajo relativno visoke koncentracije CoQ10. [4]
To ima biološki smisel.
Več je celica odvisna od neprekinjene proizvodnje ATP-ja, tem pomembnejši je funkcionalni mitohondrijski sistem.
Vendar CoQ10 ne sodeluje le pri proizvodnji energije.
CoQ10 ima dve glavni obliki
CoQ10 se lahko prekliča med oksidirano in reducirano obliko:
ubikinon → ubikinol
Sposobnost obojestranskega sprejemanja in predajanja elektronov je razlog, zaradi katerega lahko deluje v respiratorni verigi.
Toda ta ista značilnost mu omogoča tudi drugo pomembno funkcijo.
V reducirani obliki, ubikinolu, lahko CoQ10 sodeluje pri antioksidativni zaščiti lipidnih membran. [2,5]
To je zlasti pomembno v mitohondrijih.
Energija ima svojo kemijsko ceno
Mitohondrijska respiratorna veriga je izjemno učinkovita, vendar ni popolna.
Majhen del elektronov lahko se med procesom poveže s kisikom in ustvari reaktivne kisikove vrste – ROS.
ROS same po sebi niso sovražniki. V kontrolovanih količinah sodelujejo pri normalni celični signalizaciji.
Težava nastane, ko njihova ustvaritev preseže sposobnost celice, da ohrani redoks ravnotežje.
Takrat govorimo o oksidativnem stresu.
Mitohondriji so zato v zanimnem položaju: hkrati sta eden od glavnih virov celične energije in eno od mest, kjer lahko nastane oksidativna obremenitev.
CoQ10 povezuje prav ta dva procesa – bioenergetiko in redoks ravnotežje. [2,5]
Kaj se z CoQ10 dogaja, ko starimo?
Pogosto se lahko najde trditev, da »po določenem letu proizvodnja CoQ10 nenadoma pade«.
Dejavna znanost je bolj nijansirana.
Raziskave kažejo, da se lahko koncentracije CoQ10 v določenih človeških tkivih z leti zmanjšajo, vendar ta padec ni enak v vsakem organu niti ga je mogoče preprosto prevesti v eno univerzalno številko. [6]
Na primer je analiza človeške mrežnice razkrivala približno 40 % nižjo koncentracijo CoQ10 pri donatorjih starejših od 80 let v primerjavi z donatorji, ki so bili mlajši od 30 let. [7]
Veliko raziskavo s 860 evropskimi odraslimi osebami je prav tako pokazala, da odnos med serumskim CoQ10 in starostjo ni preprosta linearna krivulja. Koncentracije so kazale vzorec v obliki obrnjenega črka U, s padecami pri starejših preizkušanih in hkrati spremembo redoks stanja proti večjemu deležu oksidiranega CoQ10. [8]
Zato je bolj natančno reči:
staranje je povezano s spremenami v stanju CoQ10 in njegovim zmanjšanjem v nekaterih tkivih, vendar velikost spremembe je odvisna od tkiva in posameznika.
Zakaj bi se lahko koncentracije spreminjale?
CoQ10 ni vitamin, ki bi ga ljudsko telo moralo v celoti pridobivati s hrano.
Naše celice ga lahko same sintetišejo v zloženem biosintetičnem procesu, v katerem sodeluje veliko beljakov. [9]
S leti se hkrati spreminja niz procesov, ki so pomembni za delovanje mitohondrij: kakovost mitohondrijskih beljakov, sposobnost kontrole oksidativnega stresa, dinamika mitohondrij in učinkovitost energetskega metabolizma.
Zato verjetno ni odnos med CoQ10 in staranjem preprosta enosmerna zgodba.
Še ni povsem jasno, ali je zmanjšana količina CoQ10 v določenih tkivih vzrok, posledica ali kombinacija spremen, ki jih spremlja staranje. [6]
Ta razlika je pomembna.
Dejstvo, da se določena molekula z leti zmanjša, ne pomeni avtomatsko, da bi njeno dodatno vzajemanje »ustavilo staranje«.
Ali več CoQ10 pomeni avtomatsko več energije?
Ne.
To je ena najpomembnejših razlik med biokemijo in tržnim predstavljanjem.
Vemo, da je CoQ10 potreben za normalno mitohondrijsko proizvodnjo energije. Hude genske motnje biosinteze CoQ10 lahko povzročijo dejansko pomanjkanje CoQ10 in moteno mitohondrijsko delovanje. [9]
Iz tega pa ne sledi, da bo oseba z normalnim stanjem CoQ10 s vzajemanjem vse večjih količin neizogibno proizvajati proporcionalno več ATP-ja ali občutiti več energije.
Mitohondrijski metabolizem urejajo številni medsebojno povezani sistemi.
CoQ10 je ključni del stroja, vendar ni edini del stroja.
Zato je treba rezultate raziskav o suplementaciji preverjati v kontekstu populacije, zdravstvenega stanja, odmerka, trajanja uporabe in formulacije.
In formulacija je zlasti pomembna
CoQ10 je izrazito lipofilna molekula – bolje se topi v maščobah kot v vodi.
To ustvarja težavo pri oralnem vzajemanju.
Ni dovolj vedeti le, koliko miligramov CoQ10 vsebuje kapsula. Pomembno je tudi, koliko tega CoQ10 lahko prebavni sistem naredi dostopen za absorpcijo.
Prav zato pregledi kliničnih raziskav navedejo biorazpoložljivost kot eno od ključnih izzivov pri formulaciji CoQ10. [5,10]
Na absorpcijo lahko vplivajo fizična oblika CoQ10, nosilnik, način formulacije in vzajemanje s hrano.
To je isti princip, ki velja za številne bioaktivne spojine:
Količina na deklaraciji pove, koliko je snovi vneseno. Biorazpoložljivost pa pove, koliko od tega lahko organizem dejansko naredi dostopen.
CoQ10 je več kot »antioksidant«
CoQ10 se pogosto preprosto predstavlja kot antioksidant.
To ni napačno, vendar pušča na stran njegovo morda še fundamentalnejšo vlogo.
Predvsem je CoQ10 del mitohondrijske bioenergetike.
Povezuje reakcije, s katerimi iz hrane pridobimo elektrone, z respiratorno verigo, ki omogoča ustvarjanje protonskega gradienta, nato pa ATP-ja.
Hkrati lahko sodeluje pri ohranjanju redoks ravnotežje membran.
Novejše raziskave kažejo, da je sistem CoQ povezan tudi z nizom drugih metaboličnih poti – vključno z metabolizmom maščnih kislin in aminokislin ter drugimi mitohondrijskimi encimskimi procesi. [1]
Zato je morda natančneje CoQ10 opazovati kot enega ključnih vozlišč med metabolizmom, energijo in celično redoks ravnotežje.
Energija se začne na celični ravni
Ko govorimo o energiji, pogosto razmišljamo o tem, ali smo utrujeni ali koliko lahko treniramo.
Na biološki ravni se zgodba začne veliko prej.
V notranji membrani skoraj mikroskopsko majhnega mitohondrija milijarde elektronov neprestano prehajajo skozi natančno urejen sistem molekul.
Njihovo gibanje ustvarja gradient.
Gradient sproži ATP-sintazo.
Nastane ATP.
In med nekaj ključnimi točkami tega sistema elektrone prenaša CoQ10.
Zato CoQ10 ni le še en sestavnik, povezan z »energijo«.
Je del same biokemije, s katero celica proizvaja energijo.
Povezani izdelek: Vivacel360 CoQ10 – prehransko dopolnilo v liposomski formuli.
Literatura in viri
[1] Alcázar-Fabra M, Navas P, Brea-Calvo G. Coenzyme Q10 and Metabolic Targets in Mitochondria. Antioxidants.2021;10(4):520. Pregled vloge CoQ10 v respiratorni verigi in drugih mitohondrijskih metaboličnih procesih.
[2] Crane FL. Biochemical functions of coenzyme Q10. Journal of the American College of Nutrition. 2001. Pregled oksidativne fosforilacije, prenosa elektronov in antioksidativne vloge CoQ10.
[3] CoQ10 prenaša elektrone s kompleksa I in II k kompleksu III ter tako sodeluje pri ustvarjanju protonskega gradienta, ki je potreben za sintezo ATP-ja. Pregled fiziološke vloge CoQ10. Vir
[4] Hernández-Camacho JD i sur. Coenzyme Q10: From bench to clinic in aging diseases, a translational review.Critical Reviews in Food Science and Nutrition. Pregled distribucije, biološke funkcije in povezanosti CoQ10 z visoko metabolično aktivnimi tkivi.
[5] Cirilli I i sur. Role of Coenzyme Q10 in Health and Disease: An Update on the Last 10 Years (2010–2020).Antioxidants. 2021. Pregled bioenergetskih, antioksidativnih in klinično raziskanih funkcij CoQ10 ter težav z njegovo biorazpoložljivostjo.
[6] Varela-López A i sur. CoQ10 and Aging. Biology. 2019. Avtorji navedejo, da se lahko koncentracije CoQ10 pri ljudeh z leti zmanjšajo, vendar sprememba ni enaka v vseh tkivih niti ni jasno, ali predstavlja vzrok ali posledico procesa staranja.
[7] Qu J i sur. Coenzyme Q10 in the human retina. Investigative Ophthalmology & Visual Science. 2009. V raziskavi človeških tkiv je bila povprečna koncentracija CoQ10 v mrežnici pri donatorjih starejših od 80 let približno za 40 % nižja kot pri skupini mlajših od 30 let.
[8] Niklowitz P i sur. Coenzyme Q10 serum concentration and redox status in European adults: influence of age, sex, and lipoprotein concentration. Journal of Clinical Biochemistry and Nutrition. 2016. Raziskava 860 odraslih oseb od 18 do 82 let.
[9] González-García P i sur. Biosynthesis, Deficiency, and Supplementation of Coenzyme Q. 2023. Pregled biosinteze CoQ, genskih in sekundarnih pomanjkanj ter dejavnikov, ki vplivajo na koncentracijo CoQ10 v človeških tkivih.
[10] Gutierrez-Mariscal FM i sur. Coenzyme Q10 supplementation – In ageing and disease. Frontiers in Physiology / pregled literature. 2021. Avtorji poudarijo razlike v biorazpoložljivosti formulacij ter potrebo po kakovostnejših kliničnih raziskav.
Vsebina tega članka je informativne narave in ne zamešča nasveta zdravnika ali farmacevta. Prehranska dopolnila niso zamenjava za uravnoteženo in raznoliko prehrano ter zdrav način življenja.