Prednosti suhe liposomalne tehnologije pri peroralni dostavi hranil

Ilustracija liposoma s fosfolipidnim dvoslojem

Avtorica: doc. dr. znan. Josipa Bukić

Peroralna uporaba številnih hranil, vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih spojin je omejena zaradi slabe absorpcije, razgradnje v prebavni sistemu ter nizke prehajljivosti črevesnega epitelija, kar povzroča nizko biorazpoložljivost in s tem tudi pomanjkanje pričakovanega učinka. Eden od inovativnih pristopov, razvitih za premagovanje teh omejitev, je izdelava tako imenovanih proliposomov – suhega, prostotoknega praška, sestavljenega iz fosfolipidov in aktivne snovi, ki po dodatku vode spontano oblikuje liposomsko (vezikularno) suspenzijo.

Zakaj liposomi?

Liposomi so vezikule, sestavljene iz enega ali večega fosfolipidnega dvoslojnika, sposobne inkapsulirati tako hidrofilne kot hidrofobne snovi (tvari, topljive v vodi, ter tvari, topljive v maščah), ščititi jih pred razgradnjo ter jih sprostiti na ciljnem mestu. Kljub prednostim te že znane tehnologije so klasične (tekoče) liposomske suspenzije nagnjene k fizikalno-kemični nestabilnosti – hidrolizi, oksidaciji, sedimentaciji, agregaciji in fuziji vezikul med shranjevanjem brez liofilizacije, pri čemer predstavlja poseben izziv proizvodnja v velikih serijah z ohranjeno stabilnostjo. Kot odgovor na navedene pomanjkljivosti je v literaturi opisan koncept proliposomov – suhega praška, ki se v vodnem mediju spontano reorganizira v multilamelarno liposomsko suspenzijo.

Znanstvena podlaga proliposomov

Po pregled Singh in sur. so proliposomi definirani kot "suhi, prostotokni granularni izdelki, sestavljeni iz aktivne snovi in fosfolipidov, ki se po dodatku vode dispergirajo ter oblikujejo multilamelarno liposomsko suspenzijo". Avtorji navedejo, da so proliposomi razviti kot preprosta, ponavljiva in zanesljiva proizvodna tehnika za velike serije liposomskih disperzij, ki temelji na lastnosti hidratiranih membranskih lipidov, da pri kontaktu z vodo spontano oblikujejo vezikule.

V literaturi se navaja, da so proliposomi "skoraj enako dobri, morda pa tudi boljši" od konvencionalnih liposomov, pri čemer so bistveno stabilnejši, kar jih dela primernih za dostavo zdravil in hranil. Med ključne prednosti suhega praškastega oblika navedejo: večjo stabilnost pri shranjevanju, praktičnost pri transportu, distribuciji, obdelavi in pakiranju, možnost formuliranja v trdni obliki odmerjanja (npr. kapsule), prilagodljivost odmerjanja ter stabilnost med postopki sterilizacije. Liposomi, nastali s rehidracijo proliposomov, so opisani kot podobni konvencionalnim liposomom ter z bolj enotno velikostjo. Na voljo je literatura, ki opisuje več skupin metod za pripravo proliposomov/liposomov: taloženje lipidnega filma na nosilca, sušenje z prskanjem, metoda fluidiziranega sloja, uporaba superkritičnih fluidov, dvojna asimetrična centrifugacija ter liofilizacija. Vsaka od navedenih metod ima specifične prednosti in omejitve, po dostojnih podatkih pa je liofilizacija, sušenje z prskanjem ter postopki pod visokim tlakom/temperaturo v literaturi opisana kot metode, ki lahko poškodujejo strukturo liposomov, spremenijo velikost vezikul, pustijo sledove topil ali zahtevajo energijski zahtevne in dolgotrajne korake (s čimer se poveča cena izdelka). Proizvodni pristop, ki se izogiba navedenim korakom – torej brez toplote, tlaka, kemikalij ter sušenja z prskanjem/liofilizacije – je v skladu z splošnim ciljem tehnologije proliposomov, kot je opisano v literaturi: pridobitev stabilnega suhega praška, ki s hidratacijo daje enotno liposomsko disperzijo pri minimalni poškodbi aktivne snovi in lipidne ovojnice.

Liposomi v kliničnih in predkliničnih raziskavah

Sinha in sur. so izvedli pilotno klinično raziskavo peroralne uporabe liposomskega glutationa (fosfatidilkolinski liposomi, dve odmerki – 500 in 1000 mg/dan) pri 12 zdravih odraslih osebah. Rezultati so pokazali statistično pomembno povečanje ravni glutationa že po enem tednu, pri čemer je bil največji porast po dveh tednih: do ~40 % v celotni krvi, ~25–28 % v eritrocitih, ~28 % v plazmi ter do ~100 % (dvojno) v mononuklearnih celicah periferne krvi. Hkrati so zabeleženi padec vidnih znakov oksidativnega stresa: razmerje oksidiranega in redukiranega glutationa se je zmanjšalo na ~18–20 %, plazemski 8-izopropstan pa na ~35 %. Zabeležen je bil tudi izboljšanje kazalnikov imunološke funkcije: citotoksičnost NK-celic je zrasla na ~400 %, proliferacija limfocitov pa na ~60 % po dveh tednih uporabe. Avtorji navedejo, da niso opazili resnih neželenih učinkov ali razlik v varnostnem profilu med dvema preizkušanimi odmerki. Znamano je, da je peroralni glutation sicratno izpostavljen razgradnji v kislem okolju želanca, zato je bila predlagana liposomska formulacija kot potencialno učinkovitejši način njegove peroralne dostave.

V obsežnem pregledu površinskih modifikacij oralnih liposomov (Jin in sur.) navedeno je, da kombinacija tehnologije proliposomov s D-α-tokoferil polietilenglikol sukcinatom (TPGS) dodatno poveča peroralno absorpcijo slabotopljivih bioaktivnih snov. Konkretno je za miricetin (flavonoid z hepatoprotektivnim delovanjem), formuliran v obliki TPGS-modificiranih proliposomov (MRC-TPGS-PL), zabeležen povečanje biorazpoložljivosti od približno 99 % v primerjavi z nepopravljenimi liposomi in približno 701 % v primerjavi z prostim (nekapsuliranim) raztopom miricetina, pri čemer je bila največja koncentracija v plazmi (Cmax) 14,88 μg/mL v primerjavi z 7,56 μg/mL (nepopravljeni liposomi) ter 2,39 μg/mL (prosta snov), ter podaljšano polovičko življenjsko dobo eliminacije. Čeprav predklinični podatki in manj kliničnih raziskav navehajo na možno izboljšano sistemsko izpostavljenost posameznih bioaktivnih spojin, uporabljenih v liposomski obliki, neposredne klinične primerjave z nekapsuliranimi obliki so za sedaj še redke.

Leto 2026 je bil objavljen pregledenji prisavek o vitaminu C (Yoon in sur.), v katerem je posebej razpravljano o liposomskih formulacijah vitamina C v kontekstu peroralne uporabe nad običajnimi odmerki. Navedeno je, da liposomski vitamin C pomeni askorbato, vgrajen v fosfolipidne vezikule ali lipidne nosilce, ter da lahko posamezni takšni izdelki spremenijo farmakokinetično izpostavljenost ali gastrointestinalno prenosljivost v primerjavi z klasičnimi obliki, vendar avtorji poudarijo, da se dostopne raziskave močno razlikujejo po sestavi, učinkovitosti enkapsulacije, velikosti delcev, viru fosfolipidov, stabilnosti in načinu vzorčenja, zato ne bi bilo treba splošno na vse pripravke prenašati ugotovitev, pridobljene za enega izdelka. Poudarjeno je tudi, da izraz "liposomski" sam po sebi ne določa virja ali dokumentacije kakovosti uporabljenega askorbinske kisline ter da bi proizvodno poreklo moralo biti ocenjeno po ponavljivosti, kontroli nečistot, regulatornih standardih in kakovosti certifikatov o analizah, namesto da bi se klinična superiornost sklepala izključno na podlagi liposomske deklaracije. Ta previdni zaključek je relevanten tudi za interpretacijo vsake komercijalne liposomske formulacije, vključno z vitaminom C, ter navaja, da bi trditve o izboljšani absorpciji morali biti podprte z transparentno farmakokinetično in analitično dokumentacijo, specifično za posamezen izdelek.

Zaključek

Tehnologija proliposomov – suha, prostotokna prašča fosfolipidov in aktivne snovi, ki s hidratacijo oblikuje liposomsko disperzijo – je v pregledanih literaturah opisana kot pristop, ki presega glavne omejitve klasičnih tekočih liposomov v pogledu stabilnosti, shranjevanja ter možnosti formuliranja v trdno obliko odmerjanja. Proizvodne postopki, ki se izogibajo toploti, visokemu tlaku, kemikalijam ter sušenju z prskanjem ali liofilizaciji, so načelno v skladu s namenom te tehnologije, saj jih literatura prav tako povezuje z morebitnim poškodovanjem strukture liposomov in izgubo stabilnosti. Klinični in eksperimentalni podatki o liposomski dostavi bioaktivnih spojin dosledno kažejo na izboljšano sistemsko izpostavljenost in/ali biološki učinek v primerjavi z nekapsuliranimi obliki. Hkrati pa literatura o liposomskem vitaminu C opozarja, da ugotovitev, pridobljeno za eno formulacijo, ne smejo biti avtomatsko splošno prenesena na vse liposomske izdelke, saj vsak izdelek zahteva lastno analitično in, po možnosti, klinično dokumentacijo. Vendar pa je pričakovati, da bodo v prihodnosti izvedene klinične raziskave različnih aktivnih snov, in to s večjim številom preizkušanih oseb, da bi bilo mogoče dokazati, da tehnološko naprednejša formulacija, kot so proliposomi, dejansko doseže tudi boljše klinične učinke.

Povezani izdelek: Vivacel360 liposomski prehransko dopolnila – prehransko dopolnilo v liposomski formuli.

Literatura

1. Singh N, Kushwaha P, Ahmad U, Abdullah M. Proliposomes: An Approach for the Development of Stable Liposome. Ars Pharm. 2019;60:231–40.

2. Jin P, Wu S, Wang Y, Ni Y, Ruan Q, Yuan Z, Yao H, Li J. Surface modification strategies of oral liposomes: functional design and barrier enhancement. Front Pharmacol. 2026;17:1801527.

3. Sinha R, Sinha I, Calcagnotto A, Trushin N, Haley JS, Schell TD, Richie JP Jr. Oral supplementation with liposomal glutathione elevates body stores of glutathione and markers of immune function. Eur J Clin Nutr. 2018;72:105–11.

4. Srikrishna T, Gobinath M, Nivedhitha S, Dhana Lakshmi K, Harshitha A, Bhargavi M, Pavani Kalyani M, Chathana C. Innovative Approaches in Liposomal Drug Delivery Systems: A Comprehensive Review of Novel Strategies and Advancements. Intern J Zool Invest. 2025;11:729–36.

5. Yoon Y, Hwang J, Yang C-M, Kim S, Lee J, Lee J-J, Moon M, Lam KHS. Vitamin C—Beyond Deficiency: Mechanisms, Clinical Applications, Formulation and Dosing Considerations, and Safety Across Stress-Responsive Conditions. Nutrients. 2026;18:2319.

Vsebina tega članka je informativne narave in ne zamešča nasveta zdravnika ali farmacevta. Prehranska dopolnila niso zamenjava za uravnoteženo in raznoliko prehrano ter zdrav način življenja.