NAD+ sodeluje pri ustvarjanju energije, popravljanju DNK in celični signalizaciji. Prav zato je postal ena najbolj zanimivih molekul v raziskavah staranja — toda znanost je bolj zapletena od preproste ideje, da “več NAD+ pomeni počasnejše staranje”.

V zadnjih letih je NAD+ skoraj postal sinonim za dolgoživost (longevity).

Govori se o energiji, mitohondrijih, sirtuinih, popravljanju DNK in “pomlajevanju celic”. Za delom teh trditev zares stoji zelo zanimiva biologija.

Vendar med vprašanjem „ali je NAD+ pomemben za celico?” in „ali lahko s povečanjem NAD+ upočasnimo človeško staranje?” obstaja velika znanstvena razlika.

Na prvo vprašanje je odgovor zelo jasen.

Na drugega še ni.

Kaj je pravzaprav NAD+?

NAD+ je kratica za nikotinamid adenin dinukleotid.

Nahaja se praktično v vseh živih celicah in spada med molekule, brez katerih normalen celični metabolizem ne bi mogel delovati.

Ena od njegovih temeljnih funkcij je prenos elektronov.

NAD+ lahko sprejme elektrone in preide v svojo reducirano obliko:

NAD+ ⇄ NADH

Ta na videz preprosta izmenjava omogoča veliko število reakcij, v katerih celica energijo iz hranilnih snovi pretvori v obliko, ki jo lahko izkoristi. PubMed

Zato NAD+ ni klasična “energetska sestavina”.

On je del kemijskega sistema, s katerim celica proizvaja energijo.

NAD+ in proizvodnja energije

Ko uživamo ogljikove hidrate , maščobe ali beljakovine, energija iz njih ne preide neposredno v naše mišice ali možgane.

Hranilne snovi najprej potujejo skozi niz metaboličnih reakcij.

Med procesi, kot so glikoliza, cikel citronske kisline in oksidacija maščobnih kislin, NAD+ sprejme elektrone in se pretvori v NADH.

NADH jih nato prenese proti mitohondrijski verigi za prenos elektronov.

Tam njihova energija pomaga pri ustvarjanju protonskega gradienta, ki poganja ATP-sintazo, encim, odgovoren za proizvodnjo ATP.

ATP je osnovna energetska valuta celice.

Z drugimi besedami:

hranilne snovi → NADH → mitohondriji → ATP

Brez stalnega kroženja med NAD+ in NADH ta sistem ne bi mogel normalno delovati. Nature

Toda NAD+ ni pomemben samo zaradi energije

Tukaj postane zgodba posebej zanimiva.

NAD+ ni samo molekula, ki prenaša elektrone.

Določeni encimi ga porabljajo kot substrat, da lahko opravljajo svoje funkcije.

Med najpomembnejšimi so:

sirtuini

PARP encimi

CD38

in drugi encimski sistemi, vključeni v celično signalizacijo, odziv na stres in metabolizem. PubMed

Zaradi tega količina in razpoložljivost NAD+ povezujeta več procesov, ki so danes v samem središču biologije staranja.

Sirtuini: zakaj se toliko omenjajo pri dolgoživosti?

Sirtuini so družina encimov, označenih kot SIRT1 do SIRT7.

Za svoje delo potrebujejo NAD+.

Sodelujejo pri regulaciji beljakovin, povezanih z metabolizmom, funkcijo mitohondrijev, odzivom na celični stres, izražanjem genov in vzdrževanjem celične homeostaze. PubMed

Prav zaradi povezanosti NAD+, sirtuinov in procesov staranja je nastala zelo privlačna ideja:

več NAD+ → več aktivnosti sirtuinov → bolj zdravo staranje

Biologija pa ni tako linearna.

Aktivnost sirtuinov je odvisna od veliko več dejavnikov kot le od same koncentracije NAD+, različni sirtuini pa delujejo v različnih delih celice in imajo različne funkcije.

Zato iz dejstva, da sirtuini uporabljajo NAD+, ni mogoče samodejno sklepati, da mora preprosto povečanje NAD+ pri zdravi osebi privesti do “anti-aging” učinka. Nature

NAD+ in popravljanje DNK

Naša DNK ni statična struktura.

Vsak dan je izpostavljena velikemu številu kemijskih in fizičnih vplivov, ki lahko povzročijo poškodbe.

Celice zato posedujejo niz sofisticiranih sistemov za njihovo prepoznavanje in popravljanje.

Ena pomembna skupina encimov v tem procesu so PARP encimi, zlasti PARP1.

Ko prepoznajo določene vrste poškodb DNK, uporabijo NAD+ kot substrat za ustvarjanje verig poli(ADP-riboze), kar pomaga organizirati odziv celice na poškodbo.

To pomeni, da lahko povečana aktivacija določenih PARP encimov sočasno poveča porabo NAD+. PubMed

Tukaj nastane ena bolj zanimivih hipotez o staranju.

Če z leti narašča količina celičnih poškodb in vnetnega bremena, bi povečana aktivnost encimov, ki uporabljajo NAD+, lahko prispevala k spremembam njegovega celičnega statusa.

Vendar to ni edini mehanizem.

CD38: še eden velik porabnik NAD+

CD38 je encim, prisoten na različnih celicah, in je še posebej zanimiv zaradi svoje povezave z imunskim sistemom in vnetjem.

Tudi on razgrajuje NAD+.

Predklinične raziskave kažejo, da so spremembe v aktivnosti CD38, povezane s staranjem in kroničnim vnetjem, lahko eden od razlogov za zmanjšano dostopnost NAD+ v določenih tkivih.

Zato se danes NAD+ ne obravnava izolirano.

Vprašanje ni samo:

„Koliko ga ustvarimo?”

ampak tudi:

„Koliko ga porabimo?” PubMed

Ali NAD+ z leti res upada?

To je ena najpogosteje ponavljanih trditev v industriji dolgoživosti:

„NAD+ z leti drastično upada.”

Obstajajo podatki, ki podpirajo starostne spremembe v metabolizmu NAD+.

V nekaterih človeških tkivih so pri starejših osebah zabeležili nižje koncentracije NAD+. Ena od raziskav človeške kože je na primer ugotovila negativno povezavo med ravnjo NAD+ in starostjo. PubMed

Toda sodobni pregled raziskav na ljudeh, objavljen v reviji Nature Metabolism leta 2025, poudarja pomembno dejstvo:

dokazi o univerzalnem upadu NAD+ v vseh človeških tkivih so še vedno omejeni.

Rezultati so odvisni od tkiva, načina merjenja, zdravstvenega stanja in drugih dejavnikov. Količina podatkov iz človeških tkiv je še vedno relativno majhna v primerjavi z ogromno količino podatkov iz živalskih modelov. PubMed

Zato je bolj natančno reči:

staranje je povezano s spremembami metabolizma NAD+ in zmanjšanjem NAD+ v nekaterih tkivih, vendar ni znanstveno utemeljeno domnevati enak upad v vsaki celici in pri vsaki osebi.

Zakaj bi se NAD+ sploh zmanjševal?

Obstaja več možnih razlogov.

Eden je zmanjšana biosinteza.

Drugi je povečana poraba.

Tretji je spremenjen metabolizem, povezan s kroničnim vnetjem, oksidativnim stresom, poškodbo DNK in mitohondrijsko disfunkcijo.

PARP encimi, CD38 in sirtuini vsi uporabljajo isti celični bazen (pool) NAD+ za različne funkcije.

Zaradi tega si lahko NAD+ zamislimo kot metabolični vir, ki ga sočasno uporablja več sistemov. PubMed

Toda celo ta analogija je poenostavljena.

Celica nima samo enega rezervoarja NAD+

Eno pomembnejših odkritij sodobne biologije NAD+ je, da celica nima preprosto enega velikega skupnega bazena te molekule.

Obstajajo različni bazeni NAD+ v:

citosolu

jedru

mitohondrijih

in drugih celičnih predelih.

Njihova koncentracija, regulacija in medsebojna povezanost se lahko razlikujejo. Nature

To dodatno zapleta vprašanje suplementacije.

Tudi če kakšna intervencija poveča koncentracijo metabolitov, povezanih z NAD, v krvi, to ne pomeni samodejno, da je enako povečala NAD+ v mitohondrijih mišic, nevronih ali kakšnem drugem ciljnem tkivu.

Povečati število v krvi in spremeniti biologijo določene celice nista nujno ista stvar.

Kako telo ustvarja NAD+?

Organizem lahko NAD+ ustvarja prek več metaboličnih poti.

Kot prekurzorje uporablja spojine, povezane z vitaminom B3, vključno z:

nikotinamidom (NAM)

nikotinsko kislino (NA)

nikotinamid ribozidom (NR)

ter v metabolizem NAD+ vstopa tudi nikotinamid mononukleotid (NMN). Nature

Posebej pomembna je t. i. reševalna pot (salvage pathway), s katero celice reciklirajo nikotinamid in ponovno ustvarjajo NAD+.

To kaže, kako ekonomičen je sistem.

Celica NAD+ nenehno uporablja, razgrajuje in ponovno ustvarja.

Ali lahko preprosto povečamo NAD+?

To je vprašanje, ki je sprožilo celotno področje suplementacije z NAD+.

Pri živalskih modelih so rezultati zelo zanimivi.

Povečevanje NAD+ s pomočjo prekurzorjev, kot sta NR ali NMN, je v različnih eksperimentalnih modelih povezano z izboljšanjem nekaterih metaboličnih, mitohondrijskih in funkcionalnih parametrov.

V nekaterih modelih so zabeležili tudi učinke, povezane z zdravim staranjem. PubMed

To je eden glavnih razlogov, zakaj je področje postalo tako priljubljeno.

Toda nato pride najpomembnejše vprašanje:

Kaj se dogaja pri ljudeh?

Tukaj je slika precej manj spektakularna.

Kaj kažejo raziskave na ljudeh?

Klinične raziskave so pokazale, da lahko oralni prekurzorji, kot sta NR in NMN, povečajo določene metabolite, povezane z NAD+, v krvi ali določenih celicah. PubMed

Torej, obstaja jasen biokemični učinek.

Vendar:

povečanje biomarkerja ni isto kot dokaz podaljšanja življenja ali upočasnitve staranja.

Najnovejši sistematični pregled predkliničnih in kliničnih dokazov zaključuje, da NR in NMN pri ljudeh kažeta biološko aktivnost in sta se med krajšimi raziskavami večinoma dobro prenašala, vendar rezultati za funkcionalne, metabolične in druge zdravstvene izide ostajajo heterogeni in pogosto brez znatnega učinka. PubMed

Pregled, objavljen v reviji Nature Metabolism leta 2025, prav tako zaključuje, da so dosedanji klinični učinki prekurzorjev NAD+ na zdravo staranje omejeni ter da so potrebne kakovostnejše in daljše raziskave. Nature

In kaj je s “podaljšanjem življenja”?

Za zdaj nimamo kakovostnega dokaza, da suplementacija z NAD+ podaljšuje življenje ljudi.

To je posebej pomembna razlika.

Eksperiment na miši lahko pokaže spremembe v metabolizmu, funkciji ali celo življenjski dobi.

Toda ljudje živijo desetletja, imajo popolnoma drugačno fiziologijo, prehrano, okolje in zdravstvene dejavnike.

Zato se rezultati iz laboratorijskih in živalskih modelov ne morejo preprosto pretvoriti v trditev:

„NAD+ upočasnjuje človeško staranje.”

Trenutni dokazi pri ljudeh tega ne potrjujejo. PubMed

NAD+ in prekurzorji NAD+ niso isto

To je še ena pomembna razlika, ki se pogosto izgubi v marketingu.

Večina sodobnih kliničnih raziskav povečevanja NAD+ ne uporablja nujno same molekule NAD+.

Pogosto se raziskujejo njeni prekurzorji, zlasti:

NR

in

NMN

Organizem te molekule nato presnovi prek lastnih poti.

Zaradi tega se rezultat raziskave enega prekurzorja ne more samodejno pripisati vsakemu izdelku, na katerem piše “NAD+”.

Isto velja za oralni NAD+, intravenski NAD+, NR in NMN.

To so različne intervencije z različno farmakologijo. Nature

Trenutno še posebej primanjkuje kakovostnih kliničnih izidov za neposredno intravensko ali oralno uporabo samega NAD+ v kontekstu “anti-aginga”. Najnovejši sistematični pregled ni našel ustreznih kontroliranih raziskav intravenskega ali intramuskularnega NAD+, ki bi dokazale anti-aging ali wellness učinek. PubMed

Zakaj je NAD+ potem tako zanimiv?

Zato ker se nahaja prav na stičišču več procesov, povezanih s staranjem.

Energija.

NAD+/NADH omogoča prenos elektronov, potreben za metabolizem in proizvodnjo ATP.

DNK.

NAD+ uporabljajo PARP encimi, vključeni v odziv na določene poškodbe DNK.

Celična regulacija.

Sirtuini uporabljajo NAD+ in sodelujejo pri regulaciji metabolizma ter odzivu na stres.

Mitohondriji.

Spremembe metabolizma NAD+ lahko vplivajo na mitohondrijsko funkcijo.

Vnetje.

Encimi, kot je CD38, povezujejo metabolizem NAD+ z imunskimi in vnetnimi procesi. PubMed

Zaradi tega NAD+ ni zanimiv zato, ker bi odkrili neko preprosto “molekularno stikalo za mladost”.

Zanimiv je prav zato, ker povezuje toliko temeljnih celičnih sistemov.

Staranje ni pomanjkanje ene same molekule

Morda je največja napaka marketinga za dolgoživost ideja, da lahko izjemno kompleksen proces skrčimo na eno vrednost.

Staranje vključuje spremembe v genomu, epigenetiki, mitohondrijih, beljakovinah, imunskem sistemu, metabolizmu, matičnih celicah in medcelični komunikaciji.

NAD+ se z mnogimi od teh sistemov prekriva.

Toda to ne pomeni, da je staranje preprosto “pomanjkanje NAD+”.

Pregledi današnje literature zato opozarjajo, da še vedno ne razumemo popolnoma, kako se metabolizem NAD+ razlikuje med tkivi, kako se spreminja med normalnim človeškim staranjem ter kateri ljudje — če sploh kdo — bi lahko imeli največ koristi od njegovega farmakološkega povečevanja. Nature

Med biologijo in hype-om glede dolgoživosti

O NAD+ lahko hkrati rečemo dve stvari.

Prva:

NAD+ je ena temeljnih molekul človeškega metabolizma in izjemno zanimivo področje raziskovanja biologije staranja.

Druga:

še nimamo dokaza, da preprosto povečevanje NAD+ pri ljudeh pomeni počasnejše staranje ali daljše življenje.

Ti dve povedi nista protislovni.

Sta ravno tisto, kar znanost trenutno kaže. PubMed

In morda je prav to najboljši način gledanja na NAD+.

Ne kot na “molekulo mladosti”.

Ampak kot na eno izmed molekul, prek katerih lahko bolje razumemo, kako celica povezuje energijo, popravljanje, stres in čas.

Literatura in viri

[1] Lautrup S, Hou Y, Fang EF, Bohr VA. Roles of NAD+ in Health and Aging. Cold Spring Harbor Perspectives in Medicine. 2024;14(1):a041193. Pregled vloge NAD+ pri metabolizmu, energiji, popravljanju DNK, mitofagiji in staranju. PubMed

[2] Migaud ME, Ziegler M, Baur JA. Regulation of and challenges in targeting NAD+ metabolism. Nature Reviews Molecular Cell Biology. 2024;25:822–840. Pregled metabolizma NAD+, celičnih bazenov (poolov) NAD+ ter omejitve in odprta vprašanja, povezana s suplementacijo z NAD+.